info@las-prlekija.com  +386 2 585 13 40

 Prešernova ulica 2, Lj​utomer

Vprašanja in odgovori

Spodaj najdete uradne odgovore na vprašanja lokalnih akcijskih skupin s strani pristojnih organov – Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) za sklad EKSRP in Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) za sklad ESRR.

Zadnja posodobitev: 1. 7. 2024 

 

  1. Ali je projekt investicijske narave, če 50 % ali več projektnih aktivnosti predstavljajo stroški naložb oziroma investicij v opredmetena osnovna sredstva ter v neopredmetena sredstva in stroški storitev zunanjih izvajalcev? V kolikor je ta vrednost pod 50 %, bo to projekt neinvesticijske narave?

Gleda se prevladujoče aktivnosti in katera oblika projekta je bolj ustrezna tudi z vidika vlagateljev projekta, zato razmejitev ni zelo striktna. Vrsto projekta je sicer treba določiti že na začetku oblikovanja projekta oz. prijave na javni poziv.

  1. Do podpore so upravičeni tudi samostojni podjetniki posamezniki. Na srečanju v Gorici pri Slivnici, dne 16. 1. 2024, je bil odgovor predstavnic ministrstev, da popoldanski s.p. niso upravičeni do podpore. Iz same Uredbe tega ne razberemo.

sklad ESRR: Popoldanski s.p. je lahko vključen v projekt. Treba je upoštevati, da je sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi ter z osebami, ki pri upravičencu delujejo kot zakoniti zastopniki, člani organov upravljanja ali nadzora, neupravičen strošek. To pravilo velja tudi v primeru konzorcija, ko konzorcijski partnerji sklepajo podjemne ali avtorske pogodbe z zaposlenimi, zakonitimi zastopniki, člani organov upravljanja ali nadzora pri svojih konzorcijskih partnerjih. Če npr. nekdo dela v javnem zavodu, ne more hkrati na projektu nastopiti v kakršni koli drugi vlogi.

sklad EKSRP: Ni omejitev glede statusa vlagatelja, tako da je tudi popoldanski s.p. lahko upravičen do podpore.

  1. Morajo biti dovoljenja pravnomočna in soglasja notarsko overjena? V kolikor to ni zapisano v Uredbi, bi upravičenci lahko smatrali, da ni potrebno.

Priloži se pravnomočno gradbeno dovoljenje. Priloži se overjena soglasja solastnikov.

  1. Pri neinvesticijskih projektih torej ni potrebno knjižiti dejanskih stroškov dela na stroškovnem mestu, ampak se knjiži samo višina in izplačilo zahtevka?

sklad EKSRP: V primeru uporabe poenostavljenih oblik stroškov se na ločenem stroškovnem mestu projekta knjižijo le prihodki oziroma prilivi, medtem ko stroškov (izdatkov), ki se nanašajo in poplačujejo iz prejetih sredstev, ni treba evidentirati na stroškovnem mestu projekta. V primerih poenostavljenih oblik nepovratnih sredstev dejanski stroški in izdatki niso predmet preverjanja in spremljanja.

sklad ESRR: Zahteva je, da se knjiži in preverja le priliv.

  1. Glede 10. odstavka 7. člena Uredbe: med javno cestno površino sodijo tudi parkirišča. Ali razumemo prav, da je strošek neupravičen, če vlagatelj prijavi le ureditev parkirišča, če pa se parkirišče ureja kot izhodišče za obisk npr. tematske poti, ki se tudi ureja v okviru projekta, je strošek upravičen?

Podpore se lahko dodelijo za investicije oziroma naložbe na upravičenem območju LAS, in sicer kot del projekta s poudarkom na širšem pomenu za območje LAS ter dodani vrednosti za projekt (kot so skupni interes, skupina upravičencev, dostop javnosti do rezultatov projekta, inovativne značilnosti projekta na lokalni ravni območja in prebivalcev območja LAS). Naložbe v infrastrukturo, kot so javna cestna, komunalna in vodovodna infrastruktura, ki izhajajo iz zakona, ki ureja lokalno samoupravo, ter gre pri sofinanciranju naložb za samostojni projekt, niso upravičen strošek. DA, mora pa biti parkirišče del projekta (ne samostojni projekt).

  1. Ali se za začetek izvajanja projekta šteje začetek postopka zbiranja ponudb oz. objava javnega naročila, ali sklenitev pogodbe oz. izdaja naročilnice?

sklad ESRR: Za začetek projekta se šteje, ko se na projektu začnejo prve aktivnosti (v kolikor je potrebna investicijska dokumentacija, se za datum začetka šteje sklep o potrditvi DIIP). Upravičeni so samo stroški, ki so nastali po vložitvi vloge za odobritev projekta na MKRR. Odgovor za sklad sklad EKSRP: Postopek javnega naročila se lahko izvede in načeloma podpiše tudi pogodba, le na začetek del v pogodbi je treba paziti. Začetek del je lahko šele po vložitvi vloge na ARSKTRP.

  1. odstavek 7. člena Uredbe določa, da se poenostavljene oblike stroškov (pavšal) ne knjiži na stroškovno mesto, zgolj priliv. Sklepamo torej, da se po tri ponudbe za stroške investicije/opreme nanašajo zgolj na investicijske projekte?

Da.

  1. Kaj točno je mišljeno pod »neindustrijske dejavnosti«?

Urna postavka za neindustrijski način dela se uporablja za poklice (SKP-08 uvrščajo pod kodo 7 poklici za neindustrijski način dela): izdelovalci ali predelovalci predmetov domače obrti iz lesa, kovine in podobnih predmetov, izdelovalci in predelovalci predmetov domače obrti iz tekstilih, usnja, in podobnih materialov, ter drugi pridelovalci in predelovalci živil, šivilci in krojači, peki, slaščičarji, mizarji in tesarji, tiskarji, monterji, mehaniki, upravljavci lesnoobdelovalnih strojev itd. Gre za delo, kjer se uporabljajo znanja in veščine na področjih gradnje in vzdrževanja zgradb, oblikujejo kovine, postavljajo kovinske konstrukcije, nastavljajo strojna orodja ali izdelujejo, montirajo, vzdržujejo in popravljajo stroje, opremo ali orodja, opravljajo tiskarska dela, izdelujejo ali predelujejo živila, tekstilne, lesene, kovinske in druge izdelke, vključno z rokodelskimi izdelki.

  1. Za projekte neinvesticijske narave so neposredni stroški osebja osnova za izračun vseh preostalih stroškov projekta. Kateri so lahko ti preostali stroški projekta (npr. strošek nakupa opreme za organizacijo dogodka, kot so stoli, mize računalnik, platno, stojnice, pogostitve, strošek nakupa promocijskega materiala, kot so majice, USB-ključki, rolo pano ipd.)? Je to mišljeno pod »storitve zunanjih izvajalcev«? Ali upravičencem za te preostale stroške ne bo treba predložiti nobenih dokazil razen opisa aktivnosti in potencialnih kazalnikov, ki se nanašajo na strošek?

Projekti neinvesticijske narave so projekti, pri katerih se neposredni stroški osebja namenijo za izvedbo večjega dela projektnih aktivnosti, za preostale kategorije upravičenih stroškov pa se uporabi pavšalna stopnja . Torej so preostali stroški projekta vsi stroški razen stroškov dela. Za te stroške partnerjem projekta ni treba dokumentirati, da so izdatki nastali in bili plačani. Za pavšalno stopnjo se dokazuje le dosežek rezultatov in učinkov projekta.

  1. Glede naložb oz. investicij v neopredmetena sredstva, ki nimajo finančne oblike: kot so patenti, licence, strokovno znanje ali intelektualna lastnina: ali to pomeni da se vsa izobraževanja, ki se jih izvede preko zunanjih izvajalcev štejejo pod strokovno znanje oz. pod investicije?

Izobraževanja, ki jih izvede zunanji izvajalec, so stroški storitev zunanjih izvajalcev, ne predstavljajo investicije.

  1. Ali morajo vsi partnerji (upravičenci v projektu) uveljavljati stroške ali lahko sodelujejo samo pri aktivnostih in dokazovanju kazalnikov? Ali lahko npr. posamezno društvo uveljavlja samo pavšal, ki je izračunan na podlagi dejanskega stroška drugega upravičenca (sam ne dokazuje stroška v projektu)?

Lahko sodeluje samo pri aktivnostih in kazalnikih. Vendar posamezno društvo ne more uveljavljati samo pavšala, ki je izračunan na podlagi dejanskega stroška drugega partnerja projekta. Če nima neposrednih stroškov osebja, se pavšalna stopnja ne more uveljavljati. Pavšalna stopnja se vedno izračuna glede na predvideno osnovo posameznega partnerja v okviru projekta. Pavšalna stopnja se ne razdeljuje, ampak se izračuna glede na osnovo posameznega partnerja. Primer: partnerju, ki uveljavlja delo vodje projekta, se glede na število in izračunano vrednost opravljenih ur izračuna še 40-odstotna pavšalna stopnja. Kazalniki se dokazujejo na ravni projekta.

  1. Kako je z upravičenostjo in višino urne postavke za študentsko delo?

Študentsko delo je strošek zunanjega izvajalca. To so dejanski stroških zunanjih storitev pri investicijskih projektih, pri neinvesticijskih projektih pa je to znotraj 40-odstotne pavšalne stopnje.

  1. Ali se delež financiranja po pavšalni stopnji nanaša na projekt kot celoto ali na posameznega partnerja v projektu?

Pavšalna stopnja se dodeli glede na osnovo posameznega partnerja projekta (neposredni stroški osebja). Projekt se gleda kot celota: investicijski ali neinvesticijski.

  1. Ali se po zakonu o prostovoljstvu upoštevajo višine stroškov dela in ali so do tega upravičene zgolj organizacije oz. ustanove vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij?

Da, urne postavke veljalo le za vpisane prostovoljske organizacije. Veljajo urne postavke v skladu z Zakonom, ki ureja prostovoljstvo, in Pravilnikom o področjih prostovoljskega dela in vpisniku – ocenjena vrednost opravljenega prostovoljskega dela je:

  • 13 EUR za uro organizacijskega dela (vodenja projektov in programov, njihova organizacija ali organizacija dela projekta ali programa in opravljanje mentorstva prostovoljcem),
  • 10 EUR za uro vsebinskega dela (opravljanje prostovoljskega dela, za izvajanje katerega so potrebna posebna znanja in veščine ali pa gre za osnovno prostovoljsko delo posameznega programa ali projekta; posebna znanja in veščine so znanja in veščine, ki jih prostovoljec pridobi v vzgojno izobraževalnem sistemu ali na usposabljanju prostovoljske organizacije),
  • in 6 EUR za uro drugega prostovoljskega dela (pomožnega dela ali dela za podporo prostovoljskemu programu ali projektu ali dela za opravljanje katerega ni potrebno posebno usposabljanje).

Izpolniti je treba časovnico z opisom opravljenega dela.

  1. Prijavljeni projekti bodo morali imeti zaprto finančno konstrukcijo. Kako bodo v finančni načrt vneseni pavšalni stroški?

Pavšalna stopnja se izračuna glede na celotni projekt. Mora pa biti prikazan v vlogi (vsak partner v projektu ima osnovo + odstotek pavšala: neposredni stroški + 20 % ali urna postavka + 40 %).

  1. Kaj se razume kot strokovna in tehnična pomoč?

V skladu s SKP-08, ki je bila sprejeta z Uredbo o standardni klasifikaciji poklicev 2008 (Uradni list RS, št.50/2010), se v podskupini poklicev 33 Strokovni sodelavci/strokovne sodelavke za poslovanje in upravljanje nahajajo tehniki in drugi strokovni sodelavci/tehnice in druge strokovne sodelavke, ki izvajajo večinoma tehnična in podobna dela, povezana z raziskavami in uporabnostjo znanstvenih ali umetniških pojmov in delovnih metod ter vladnih ali poslovnih predpisov. Gre za vrste dela, ki naj bi jih opravljal strokovni in tehnični sodelavec in znanje, ki je potrebno za opravljanje nalog v okviru tega dela.

Gre za delo, ki naj bi ga opravljal strokovno tehnični sodelavec in vrsto nalog, ki jih je potrebno opraviti na projektu v okviru tega dela, in sicer: strokovna in tehnična pomoč pri opravljanju nalog povezovanja članov partnerstva, pomoč pri organizaciji, pripravi oziroma sodelovanju na javnih nastopih, tržnicah, razstavah, konferencah, delavnicah, spletnih webinarjih, pripravi dokumentacije za izbiro izvajalca zunanjih storitev, pripravi oz. distribuciji promocijskega materiala za namen informiranja in promocije projekta in pomoč pri izvajanju ostalih aktivnosti, ki so pomembne za izvedbo projekta.

  1. Uredba navaja, da se za sklad EKSRP neposredni stroški osebja dodelijo tudi za delo kmeta (nosilec ali član kmetije). Zanima nas, ali lahko nek nosilec kmetije uveljavlja tudi strošek dela za vodenje in koordinacijo, ko opravlja posamezno delo za vodenje projekta (saj je višina stroška v tem primeru precej večja, kot pa je ovrednotena za delo kmeta). Gre pri delu kmeta za fizične dejavnosti kmetijskih del? So te dejavnosti točneje opredeljene?

Kmet lahko uveljavlja le urno postavko za kmeta, saj urna postavka za kmeta izhaja iz metodologije MKGP, medtem ko so skupne urne postavke določene v okviru skupne metodologije za izvajanje LEADER/CLLD.

  1. Za kakšne naložbe, natančneje, je pri skladu EKSRP stopnja javne podpore 65 % upravičenih stroškov?

Glede na naložbe oz. investicije v opredmetena osnovna sredstva, ki jih imamo navedene v šestem odstavku 8. člena, se 65 % sofinancira za nakup in gradnjo nepremičnin, nakup zemljišč, napeljave, medtem ko se stroje, oprema, pohištvo in prevozna sredstva v okviru projektov sofinancira po 80 %. 65-odstotno sofinanciranje velja tudi za kmetijstvo mehanizacijo, pri čemer se uporablja nabor iz Priloge 1 Pravilnika o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter katalogu stroškov kmetijske in gozdarske, mehanizacije. Stopnja sofinanciranja za sklad EKSRP se loči glede na stroške v okviru posameznega projekta (možni sta obe stopnji).

  1. Ali je upravičenec za predplačilo lahko samo vodilni partner projekta ali so lahko to tudi partnerji v projektu?

sklad ESRR: Upravičenec je vodilni partner na projektu. Potrebno je paziti, da je vodilni partner lahko upravičenec po zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna RS, sicer na projektu ni mogoče uveljavljati predplačila.

sklad EKSRP: Predplačilo lahko uveljavljajo tudi drugi partnerji, ne samo vodilni partner.

  1. Osnovna načela za izbor projektov vključujejo tudi enakopravno vključenost različnih partnerjev. Kaj to pomeni v praksi? Da morajo biti v projekt vključeni upravičenci iz vseh treh sektorjev, imeti enakovredno razporejene naloge, finance ipd.?

Javni poziv bi naj bil pripravljen na način, da omogoča vključitev upravičencev iz vseh treh sektorjev, kar pomeni, da se podpira raznolikost partnerstva. Pri točkovanju bi morala imeti prednost raznolika partnerstva. Ni pa nujno, da imajo vsi partnerji enakovredno razdeljene naloge, finance ipd.

  1. Pogoj ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev so tudi tržno primerljive pisne ponudbe 3 ponudnikov (novo – ne več ob vlogi), razen izjem. Katere so te izjeme?

Da. Če se podpora dodeli na podlagi dejansko nastalih stroškov, to je v okviru projektov investicijske narave, mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev za sklad EKSRP priložiti 3 tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, ki se glasijo na upravičenca, za upravičene stroške, pri čemer se pri izplačilu sredstev upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno. Ponudbe se ne prilagajo v primerih (dovolj je 1):

a) če gre za vrste stroškov, ki jih predpiše država ali lokalna skupnost (na primer pristojbina za ceste, parkirnina, pri čemer mora biti v zahtev navedeno, da gre za te vrste stroška;

b) če je vlagatelj javni naročnik;

c) če gre za vrsto stroška, za katerega je na trgu le en ponudnik, pri čemer mora biti v zahtevku utemeljeno, da je na trgu samo en ponudnik, in se zahtevku priloži ponudbo tega ponudnika;

č) če vrednost upravičenega stroška ne presega 2.000 EUR, pri čemer lahko upravičenec namesto tržno primerljivih pisnih ponudb zahtevku priloži eno vabilo k dajanju ponudb ali katalog ali oglas, kot ga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja.

  1. V Prilogi 2 Uredbe, Poglavje II, odstavek (2), točka 1 je navedeno, »da mora v primeru poenostavljenih oblik stroškov pri projektih sklada EKSRP upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev za sklad EKSRP priložiti: za uveljavljanje stroška dela v obliki urne postavke ter pavšalne stopnje v okviru projektov neinvesticijske narave: časovnice, pogodbe in druga potrebna dokazila«. Kaj so druga potrebna dokazila?

EKSRP: To so podporna dokazila (liste prisotnosti, fotografije, izdelek ipd.), s katerimi morajo biti ob vložitvi zahtevka za izplačilo dokazane v vlogi zastavljene aktivnosti.

ESRR: Časovnica je dokazilo za izvedbo dela na projektu. Potrebno pa je priložiti še dokazila za izvedene aktivnosti, kot so poročila, vabila, objave, liste prisotnosti, fotografije, gradiva, ipd.

 

  1. V dokumentu Merila za izbor operacij je eno izmed priporočenih meril tudi prispevek k doseganju horizontalnih ciljev. Kateri so ti horizontalni cilji?

Horizontalni cilji v skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 za sklad ESRR so: 1.) Zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic in skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. 2.) Zagotavljanje upoštevanja in spodbujanja enakosti moških in žensk, vključevanje načela enakosti spolov ter vključevanje vidika enakosti spolov. 3.) Zagotavljanje preprečevanja diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. 4.) Spodbujanje trajnostnega razvoja, kot je določen v členu 11 PDEU, ob upoštevanju ciljev ZN glede trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in načela, da se ne škoduje bistveno. Za sklad EKSRP »doseganje ciljev in ukrepov SLR« dodatno pomeni doseganje specifičnega cilja »SC8: spodbujanje zaposlovanja, rasti, enakosti spolov, vključno s participacijo žensk v kmetovanju, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželju, vključno s krožnim biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom«.